Lepe besede tako malo stanejo, a so tako vredne. (George Herbert)

 

Besede so obleke misli. (Philip Dormer Chesterfield)

 

Govornik, ki mu manjka globine, gre v širino. (Charles de Montesquieu)

 

Boljše je nič reč, kot nič povedati. (Portugalska)

 

Jezik postavlja in podira svet. (Armenija)

 

Glava se pozna po jeziku. (Nemčija)

NAPAČNO: Hevréka!

PRAVILNO: Hévreka!

 

NAPAČNO: rdéč

PRAVILNO: rdèč

 

NAPAČNO: princ je živél …

PRAVILNO: princ je žível …

 

NAPAČNO: velíka začetnica

PRAVILNO: vélika začetnica

 

NAPAČNO: Úkrajina

PRAVILNO: Ukrajína

 

NAPAČNO: Pórtugalska

PRAVILNO: Portugálska

 

NAPAČNO: Nízozemska

PRAVILNO: Nizozémska

 

NAPAČNO: nogometni klub Milán

PRAVILNO: nogometni klub Mílan

 

NAPAČNO: iranski predsednik Áhmadinežad

PRAVILNO: iranski predsednik Ahmadinežád

 

NAPAČNO: kralj Fád

PRAVILNO: kralj Fáhd

 

NAPAČNO: ruski dirigent Gergíjev

PRAVILNO: ruski dirigent Gêrgijev

 

 

 

 

PRAVILEN IZGOVOR NEKATERIH BESED

Objavljeno z dovoljenjem Cvetke Šeruga-Prek, vodje mentorjev za radijski govor na RTV

A

 

AHERN BERTIE

Pravilno in poenoteno izgovarjajmo tudi priimek irskega premiera.

NAPAČNO: Bertie Ahern [b∂rti áern / áhern]

PRAVILNO: Bertie Ahern [B∂RTI AH∂RN] – prim. Longmanov izgovorni slovar

 

ALONSO FERNANDO

NAPAČNO: Fernando Alonso [alónzo] (šp. tekmovalec)

PRAVILNO: [ALÓNSO]

 

ANKARAN

NAPAČNO: Ánkaran

PRAVILNO: ANKARÁN, iz ANKARÁNA, ANKARÁNSKI

 

ANTIFONA

NAPAČNO: ANTÍFONA (koralni spev)

PRAVILNO: ANTIFÓNA (prim. SP, Veliki slovar tujk, leksikoni …)

V sproti ubesedovanem sporočanju, posebej v kontaktnih oddajah, pogosto izgovarjamo pogovorni nedoločnik.

 

ASSOCIATED PRESS

Pogosto napačno naglašujemo (ali pa tudi izgovarjamo) ime ameriške tiskovne agencije.

NAPAČNO: Associated Press [∂sousjêjtid / ∂soušjêjtid  pres]

PRAVILNO: [∂SÔUŠJEJTID PRÊS]

 

ÅRHUS

NAPAČNO: v Ǻrhusu [árhusu] so igrale zmêdeno

PRAVILNO: ǺRHUS [ÓRHUS] – dansko mesto

 

 

B

 

BAHREIN

Bodimo pozorni pri izgovoru imena arabske otoške države Bahrajn.

NAPAČNO: [BÁHRAJN, BAHRÊJN]

PRAVILNO: [BAHRÁJN] – prim. SP 2001, Duden, slovenski leksikoni

 

BANGKOK

Poenotimo tudi naglaševanje imena tajskega glavnega mesta Bangkok.

NAPAČNO: Bangkók, iz Bangkóka

PRAVILNO: BÁNGKOK, iz BÁNGKOKA

 

BERLIOZ

Berlioz – PRAVILNO: [BERLIÓZ-]

 

BITI ZGROŽEN, OSUPEL

NAPAČNO: smo bili zaprepaščeni

PRAVILNO: smo bili zgroženi, osupli

 

BIVANJSKOST

NAPAČNO: bivánjskost v Kunderovem romanu …, bivánjska tema

PRAVILNO: BÍVANJSKOST …, BÍVANJSKI (eksistencialističen)

 

BIZONKA

NAPAČNO: … predstava Bela bizónka …

PRAVILNO: … predstava Bela bízonka …

(Besedo bízon v vseh oblikah in številih nepremično naglašujemo na prvem zlogu:

bízon, 2. sklon: bízona, množina: bízoni, oblika za ž. sp.: bízonka)    

BJÖRN VON SYDOW

Prosiva za pravilen in poenoten izgovor švedskega politika Björna von Sydowa.

PRAVILNO: [BJÊRN FON SÍDOU], 2. sklon [BJÊRNA FON SÍDOVA]

Ob priimku naj pojasniva, da ne gre za nemški priimek, ob katerem Dudnov izgovorni slovar navaja izgovor [zído]. Iz podatkov na medmrežju lahko razberemo, da nosi plemiški priimek po materi in da je v sorodu s švedskim igralcem Maxom von Sydowom [máksom fon sídovom].

 

BLIŽAJOČE SE

NAPAČNO: bližajoče prvenstvo v nogometu

letošnje geslo spreminjajoča družina

PRAVILNO: BLIŽAJOČE SE prvenstvo v nogometu

SPREMINJAJOČA SE družina

 

BOLNIŠNICA

NAPAČNO: bolnišnica , bolniški dopust – napačen je izgovor z l-jem

PRAVILNO: [BOUNIŠNICA, BOUNIŠKI]

 

BOULEZ PIERRE

PRAVILNO: PIERRE BOULEZ [PJÊR BULÉZ-] (fr. skladatelj in dirigent)

…. [BULÉZOVE] skladbe

NAPAČNO: [pjer bulé], … [bulêjeve] skladbe …

 

BRINDISI

NAPAČNO: Brindisi [brindízi, brindísi]

PRAVILNO: Brindisi [BRÍNDIZI]

 

BUNGALOV

Bodimo pazljivi tudi pri naglaševanju besed bungalov in diskusija.

NAPAČNO: bungalôv, v bungalôvih

PRAVILNO: búngalov, v búngalovih (prim. SP 2001, SSKJ, Veliki slovar tujk)

 

 

C

 

CARNIOLA

NAPAČNO: festival Carniola [karnijóla]

PRAVILNO: festival  [KARNÍOLA]

(Naj pojasnim, da SP 2001 sicer po pomoti navaja obliko [karnijóla], naglašeno na o-ju, vendar je Pravopisna komisija upoštevala naše pripombe in vnesla popravek v zadnjo izdajo pravopisa. Tako ima  SP 2003 (in tudi tuji izgovorni priročniki) obliko [karníola], ki je latinski izraz za deželo Kranjsko. Prim. brošuro Pomembnejše novosti iz Slovenskega pravopisa 2001, str. 57.)

 

CASERES

NAPAČNO: … gozdni požari v španski pokrajini Caseres [KASÊRES]

PRAVILNO: Cáceres [KÁSERES]

 

CASTRO FIDEL RAUL

NAPAČNO: Fidel in Raul Castro [fídel, rául] – pri teh dveh šp. imenih je napačen naglas na prvem zlogu)

PRAVILNO: [FIDÉL, RAÚL]

CESAR BOŠTJAN

NAPAČNO: … z branilcem Boštjanom Cêsarjem …

PRAVILNO: … z branilcem Boštjanom Cesárjem

Priimek Cêsar naglašujemo premično: Cêsar, Cesárja, Cesárjev, torej ravnamo enako kot pri občni besedi cêsar. Premično naglašujemo tudi priimek in občno besedo pri primerih

Mêdved, Medvéda, Medvédov

in Petêlin, Petelína, Petelínov.

Glede na prejšnje primere je izjema pogost slovenski priimek Bôžič. Ta priimek pa naglašujemo nepremično, torej ves čas na istem zlogu.

Bôžič, Bôžiča, Bôžičev (Peter Bôžič, ustvarjanje  Petra Bôžiča). Seveda pa občno besedo

bôžič naglašujemo premično: bôžič, pred božíčem, božíčni prazniki

 

CHARPENTIER GUSTAVE

NAPAČNO: CHARPENTIER [ŠARPENTJÉ] – fr. skladatelj

PRAVILNO:[GISTAV ŠARPANTJÉ][ŠARPANTJÊJEVO] delo

(Kadar v francoščini –in ali –en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot –en oziroma –an. Npr.

Vincent izgovorimo [vensán]Clemenceau pravilno izgovorimo [klemansó] in ne [klemensó], Badinter izgovorimo [badentêr] in ne [badintêr], enjambement (miselni prestop iz verza v verz) pravilno izgovorimo [anžambmá], napačno npr. [enžambmá].

Kadar pa v francoščini –in ali –en stojita pred samoglasnikom, pa ju izgovorimo kot

–in oziroma –en.

Ker je v francoščini zelo pogost končaj –ine, naj navedem nekaj takšnih primerov:Racine – pravilno: [rasín], napačno: [rasên]; Lamartine – pravilno [lamartín], napačno: [lamartên]. Za ponazoritev naj navedem še primera s političnega področja, npr.Jospin pravilno izgovorimo [žospên], ker –in ne stoji pred samoglasnikom, toda priimekVedrine pravilno izgovorimo [vedrín], ker zveza –in stoji pred samoglasnikom oziroma gre za končaj –ine.)

 

CHAVEZ HUGO

Poskrbimo za pravilen in poenoten izgovor imena venezuelskega predsednika in dveh perujskih politikov.

NAPAČNO: Hugo Chavez [húgo čávez]

2. sklon [húga čáveza]

pridevnik [čávezov]

PRAVILNO: [úgo čáves]

2. sklon [úga čávesa]

pridevnik [čávesov]

 

CIUDAD DE MEXICO

NAPAČNO: … poslušali ste orkester iz Ciudada de Mexico [SJUDÁDA DE MÉHIKO]

Izgovor je bil sicer pravilen, SP 2003 navaja izreko [SJUDÁD DE MÉHIKO] (1. sklon), vendar v odvisnih sklonih zadnja prvina imena pomotoma ni bila sklanjana. Obe glavni prvini imena moramo sklanjati, torej

PRAVILNO: …poslušali ste orkester iz [SJUDÁDA DE MÉHIKA] …

… v [SJUDÁDU DE MÉHIKU] … itn.

 

CIVILNA PLATFORMA

NAPAČNO: poljska opozicijska stranka Civilna plátforma

PRAVILNO: poljska opozicijska stranka Civilna plátfórma

(V besedi platforma je napačno, če naglasimo samo prvi zlog. Pri večini primerov besedo nadomeščamo s pojmoma osnovatemelj.)

 

CVETEN

Pridevnik cveten:

V večini zvez izgovarjamo ta pridevnik z ozkim e-jem, npr.

PRAVILNO: cvétni listi, cvétni prah ipd.

V stalni besedni zvezi cvetna nedelja pa oba pravopisa (stari SP 62 in novi SP 2001) predpisujeta izgovor s polglasnikom.

Torej je PRAVILNO: CVÈTNA – izg.[CV∂TNA] NEDELJA

 

 

Č

 

ČE ŽELITE TEČ

NAPAČNO: …  če želite tečt …

PRAVILNO (pog. nedoločnik):  … če želite têč

NAPAČNO: … kaj ste že hoteli rečt

PRAVILNO (pog. nedoločnik): … kaj ste že hoteli rêč

NAPAČNO: … ko hočete dosečt / doséšt …

PRAVILNO (pog. nedoločnik): … ko hočete doséč

(Pravilni pogovorni nedoločnik naredimo tako, da pri knjižnem nedoločniku opustimo

končni –i, npr. délati → délat, želéti → želét, prosíti → prôsit, metáti → mêtat itn.

Največ težav z oblikami in ne z naglasnim mestom je pri pogovornih nedoločnikih iz glagolov na –či, npr. rêči, pêči, têči, doséči itn.

Pravilne pogovorne nedoločnike tudi tu tvorimo na enak način, torej opustimo končni –i in ne dodajamo t-ja. Ravnamo se po vzorcu: doséči – pravilno: doséč, napačno: doséčt / doséšt …)

 

ČOLN POLN KLOVN

NAPAČNO: [čov∂n], [pov∂n], [klov∂n]

PRAVILNO: [ČÔUN], [PÔUN], [KLÔUN]

 

ČRNOVA

Danes  pri prometnih obvestilih omenjamo cestno zaporo pri kraju Črnova (v občini Žalec) in to krajevno ime napačno naglašujemo.

NAPAČNO: Črnôva

PRAVILNO: Čŕnova (besedo pravilno naglasimo na prvem zlogu)  

 

D

DEMENTJEVA JELENA

NAPAČNO: Jelena Dementíjeva (rus. teniška tekmovalka) (napačen je tudi zapis z i-jem, saj v rus. ciriličnem zapisu ni znaka za i (и), temveč je zapisan mehki znak ь)V priimku torej ne naglasimo prvega zloga (a-ja), temveč naglasimo polglasnik ob r-ju.)

PRAVILNO: DEMÉNTJEVA

 

DESAI KIRAN  
Bookerjevo nagrado pa je letos prejela indijska pisateljica

Kiran Desai [KIRÁN DESÁJ]. (Prim. Longmanov izgovorni slovar)

 

DILI

ime vzhodnotimorske prestolnice Dili.

SVETUJEMO obliko z naglasom na zadnjem zlogu [DILÍ], ki jo navaja večina tujih izgovornih priročnikov, tudi nemški Duden.

 

D’INDY VINCENT

NAPAČNO: VINCENT D’ INDY [VINSÊN D’INDÍ] – fr. skladatelj

PRAVILNO: [VENSÁN D’ENDÍ], [D’ ENDÍJEVE] skladbe

 

DISKUSIJA

NAPAČNO: diskúsija

PRAVILNO: diskusíja (razprava, razpravljanje)

DIVERTIMENTO

NAPAČNO: divertimênto

PRAVILNO: DIVERTIMÉNTO

 

DOGOŠE

PRAVILNO: DOGÓŠE, iz DOGÓŠ, v DOGÓŠAH …

NAPAČNO: Dógoše – tudi tu je napačen naglas na prvem zlogu

Radijske govorce prosim, naj se pri izgovoru krajevnih imen, posebej manjših ali manj znanih krajev, ne zanašajo na jezikovni občutek, temveč naj si pomagajo z izgovornimi napotki v priročnikih.

 

DUISBURG

PRAVILNO: DUISBURG [DÍZBURG-] – nemško mesto

DUISBURŠKI [DÍZBURŠKI]

NAPAČNO: [DÚIZBURG-] oziroma [DÚJZBURG], [DÚJZBURŠKI]

 

 

E

 

EBOLI

NAPAČNO: Eboli [ebóli]

PRAVILNO: Eboli [ÉBOLI]

 

EKVADOR

Znova prosim za pravilno naglaševanje imena države Ekvadór – besedo pravilno naglasimo na zadnjem zlogu in ne na prvem.

 

 

F

 

FAKSIMILE

PRAVILNO: FAKSÍMILE (natančen posnetek)

2. sklon FAKSÍMILA itn.

NAPAČNO: FAKSIMÍLE

Radijske novinarje in napovedovalce prosim za pravilno naglaševanje dveh krajevnih imen z mariborskega območja, ki ju v novicah omenjamo v zvezi z ukrepi proti ptičji gripi.

 

FAVL

NAPAČNO: [fav∂l]

PRAVILNO:  šport. žarg. [FÁUL] oziroma prekršek

 

 

G

 

GLAVNICA

NAPAČNO: pripisati obresti h glavníci

PRAVILNO: pripisati obresti h GLÁVNICI

(Morda se napačno naglaševanje besede glavnica pojavlja zaradi oblikovne podobnosti z besedo meníca.)

 

GRADNIK ALOJZ

Poenotimo tudi naglaševanje imena našega znanega pesnika Alojza Gradnika, ki ga omenjamo v zvezi z Dnevi poezije, in upoštevajmo pravopisno normirano knjižno obliko.

Ime Alojz sicer po pokrajinah različno naglašujejo, ponekod na prvem zlogu, toda za knjižno izreko je PRAVILNO: ALÓJZ GRADNIK (prim. SP 62, SP2001).   

GRED

PRAVILNO: tekmovalke na grédi (samostalnik gréd – tekmovalno orodje – izgovarjamo z ozkim e-jem in sklanjamo: gréd, gredí, grédi, gréd, na grédi, z gredjó)

NAPAČNO: tekmovalke na grêdi (grêda – je npr. vrtna, cvetlična, zelenjavna, topla itn.)

PRAVILNO: toplogrêdna okoljska problematika – pravilen je izgovor s širokim e-jem, saj je beseda izpeljana iz zveze topla gda

NAPAČNO: toplogrédna okoljska problematika

(Znova opozarjam, da upoštevajmo razliko med pojmom grêda (npr. vrtna grêdatoplagrêda) in besedo gréd, ki označuje telovadno orodje. Besedo gréd sklanjamo tako kot npr. besedo stvargréd, gredí, grédi, gréd, na grédi, z gredjó. Če imamo v mislih telovadno orodje, je pravilen samo izgovor z ozkim e-jem, torej gréd in ne grêda.

NAPAČNO: zmaga Adele Šajn na grêdi

PRAVILNO: zmaga Adele Šajn na grédi

 

GUINESSOV REKORD

pogosto omenjamo besedno zvezo

Guinnessov rekord, a slišimo različen oziroma nedosleden izgovor priimka

Guinness:  [gínis], [gínisov] rekord ali pa [gínes], [gínesov]rekord.

Poenotimo obliko, kakršno predpisuje slovenski pravopis,

torej [gínes] oziroma [gínesov] rekord.

PRAVILNO: [GÍNES], [GÍNESOV] rekord

(Izgovor z nenaglašenim i-jem [gínis] je sicer tak kot v izvirniku, vendar v slovenščino to besedo izgovorno prevzemamo z nenaglašenim e-jem [gínes].

Podobnih primerov je veliko, za ponazoritev naj navedem npr. priimek Dickens.

V izvirniku je sicer izgovarjan kot [díkins], skladno z našo tradicijo in pravopisom pa izgovarjamo [díkens] oziroma [díkensovi] romani ipd.)

 

GYURCSANY FERENC

V teh dneh pogosto omenjamo tudi madžarskega premiera Ferenca Gyurcsanya.

NAPAČNO: [DŽÚRČANI], 2. sklon [DŽÚRČANIJA] …, pridevnik [DŽÚRČANIJEV]

PRAVILNO: [FÊRENC DŽÚRČANJ], 2. sklon [DŽÚRČANJA],

pridevnik [DŽÚRČANJEV]

( Črkovno zvezo ny iz madžarščine v izgovoru prevzemamo kot nj – prim. pravopisna preglednica za madžarščino v SP.)

 

 

H

 

HAGIA SOFIJA

HÁGIA SOFÍJA (carigrajska cerkev sv. Modrosti)

 

HODNIK

PRAVILNO: … z Grumovo nagrado nagrajena drama Hodník Matjaža Zupančiča …

NAPAČNO (oziroma SLABŠA dvojnica): drama Hódnik (SP 2001: hodník tudi hódnik)

 

HOLANDSKO

NAPAČNO: hólandsko slikarstvo…, hólandski večni mornar

PRAVILNO: holándsko …, holándski (sodobnejši pridevnik, ki se nanaša na državo, jenizozémski)

 

HUMALA OLLANTA

PRAVILNO: Ollanta Humala [oljánta umála] –protikandidat  perujskega predsednika Alana Garcie Pereza na volitvah.

 

 

I

 

INSTALACIJE (UMETNIŠKE)

ODSVETOVANO: umetniške inštalacije

SVETOVANO: umetniške instalacije / umetniške postavitve

(Po pravopisu je izgovor in tudi zapis s š-jem predviden le za zveze, kakršna je npr.inštalacija centralnega ogrevanja ipd.)

ISLAM

PRAVILNO: íslam, íslama, íslamski (SP 62, SSKJ, SP 2001)

NAPAČNO: islám, isláma, islámski

 

ISLAMABAD

PRAVILNO: ISLAMABÁD (glavno mesto Pakistana; prim. SP 2001)

NAPAČNO: Islámabad, Íslamabad

 

IZVOZ PROTI (ŠENTVIDU)

NAPAČNO: pred izvozom za Šentvid

PRAVILNO: pred izvozom proti Šentvidu / pred izvozom v Šentvid / pred šentviškim izvozom

 

 

J

 

JEHOVOVE PRIČE

NAPAČNO: Jéhove priče

PRAVILNO: JEHÔVOVE priče

(Iz imena Jehôva je pravilno izpeljan svojilni pridevnik Jehôvov. Prim. pravopis, slovenski leksikoni.)

 

JIMENEZ ANTONIO

NAPAČNO: Antonio Jimenez [antónijo himenéz] – španski športnik v atletski disciplini

PRAVILNO: [ANTÓNIJO HIMÉNES]

JOSÉ LUIS RODRIGUEZ ZAPATERO

PRAVILNO: JOSÉ LUIS RODRÍGUEZ ZAPATERO (španski premier)

[HOSÉ LUÍS RODRÍGES SAPATÊRO]

2. sklon: [HOSÊJA LUÍSA RODRÍGESSAPATÊRA]

NAPAČNO: [hozeja luisa rodrigezzapatera]

 

JOŽEF STEFAN

Radijske napovedovalce in novinarje (znova) prosim za pravilen izgovor priimka znamenitega slovenskega fizika Jožefa Stefana, po njem imenovanega Instituta Jožef Stefan ter besednih zvez Stefanov zakon, Stefanova konstanta in Stefanovi dnevi.

V vseh navedenih zvezah priimek slovitega slovenskega fizika, (ki je med drugim prvi pravilno izračunal temperaturo površine Sonca, člana avstro-ogrske Akademije znanosti, rektorja dunajske univerze in dekana FF, ki je bil tudi slovenski domoljub in objavljal pesmi v slovenščini) pravilno pišemo s s-jem, izgovarjamo pa s š-jem.

PRAVILNO: JOŽEF STEFAN [JÓŽEF ŠTÉFAN]

STEFANOV zakon [ŠTÉFANOV] zakon, imenovan tudi

STEFAN-BOLZMANOV zakon [ŠTÉFAN-BÓLCMANOV]

STEFANOVA konstanta [ŠTÉFANOVA] konstanta

STEFANOVI dnevi [ŠTÉFANOVI] dnevi

Med prvimi priročniki, ki navajajo izgovor tega priimka s š-jem, je leksikon CZ 1973. V SP 2001 izgovor tega priimka ni normiran, zato smo po izidu tega priročnika o izgovoru povprašali Pravopisno komisijo. Ta je potrdila zapis priimka Stefan s s-jem, izgovor pa sš-jem. Napotek, ki sta ga radijcem posredovala dr. Jože Toporišič in dr. Janez Dular, je zapisan tudi v interni brošuri Pomembnejše novosti iz SP 2001, maj 2003, str. 15.

Enak napotek, torej izreka s š-jem, je zapisan tudi v najnovejšem Slovenskem velikem leksikonu, MK, prva knjiga je izšla leta 2003, zadnja oz. tretja pa leta 2005.

V tretji oziroma zadnji knjigi, ki obravnava gesla od P do Ž, najdemo na str. 499 iztočnice Jožef Stefan [štéfan], Stefanov zakon [štéfanov], Stefanova konstanta [štéfanova] konstanta.

 

JUŽNOKOREJCI

NAPAČNO: … Južni Korejec, zunanji minister Ban Ki Mun, ki kandidira za novega generalnega sekretarja Združenih narodov …

PRAVILNO: …  Južnokorejec, zunanji minister Ban Ki Mun, ki kandidira za novegageneralnega sekretarja Združenih narodov …

Iz besednih zvez, v katerih je prva prvina pridevnik in stoji pred samostalniško odnosnico,

npr. Severna Koreja, Južna Koreja, Velika Britanija, Južna Amerika, Spodnja Saška,

Velike Lašče, Škofja Loka, Murska Sobota, Zidani Most, Nova Gorica, Novo mesto, Novi Sad ipd., so pravilne enobesedne samostalniške tvorjenke, ki označujejo izraz za prebivalce.

Torej je PRAVILNO: Severnokorejec, Južnokorejec, Velikobritanec (bolj uveljavljena in priporočljiva oblika je Britanec), Južnoameričan, Spodnjesaščan, Velikolaščan (neknjiž., lokalno Laščan), Škofjelóčan (neknjiž., lokalno Ločán), Murskosóbočan (neknjiž., lokalno Sóbočan, Sobočánec), Zidanomoščan (neknjiž., lokalno Moščan), Novogoričan, NovomeščanNovosadčan ipd.

Jezikovni občutek nam nezgrešljivo pove, da niso pravilne oblike, npr. Novi meščan (prebivalec Novega mesta), Zidani Moščan (prebivalec Zidanega Mosta) Škofji Ločan (prebivalec Škofje Loke) ipd. Po enakem jezikovnem vzorcu se torej izogibajmo tudi oblikam

Severni Korejec, Južni Korejec in drugim podobnim primerom.

 

 

K

 

KAPUSNICA

PRAVILNO: KÁPUSNICA , mn. KÁPUSNICE

NAPAČNO: KAPÚSNICE – napačen je naglas na u-ju

Opremo se lahko na naglaševanje besede kápus – zelje (naglašen je seveda a) ali pa si pomagamo z besedno zvezo kápusov belin – vrsta metulja, katerega gosenice se hranijo z listi kápusnic.

Radijske napovedovalce in novinarje prosim za pravilen in poenoten izgovor naslednjih primerov.

Pogosto slišimo napačno prevzemanje francoskih nosnikov, zapisanih kot –in ali –en

 

KARBALA

PRAVILNO: KARBÁLA (mesto v srednjem delu Iraka) – prim. Slovenski veliki leksikon

NAPAČNO: KÁRBALA

 

KATAR

NAPAČNO: … srečanje s Katárjem, katárski tekmovalci …

PRAVILNO: … srečanje s KÁTARJEM, KÁTARSKI tekmovalci

(Ime arabske države Kátar po domačih in tujih priročnikih pravilno naglašujemo na 1. zlogu.

Občni besedi katár in katárski – z naglasom na drugem a-ju –  pa sta pojma, ki se nanašata na vnetje sluznice.)

 

KLEOPATRA

NAPAČNO: Cezar in Kleopátra

PRAVILNO: Cezar in Kleópatra

(Ime egipčanske kraljice Kleópatre pogosto omenjamo v zvezi s filmskimi, gledališkimi ali glasbenimi deli. V tujih in domačih priročnikih je pri tem imenu naglas označen na o-ju. Prim. Duden, Slovenski pravopis, leksikoni.)

 

KOBE

NAPAČNO: prebivalci Kobêja

PRAVILNO: prebivalci Kóbeja;

1. sklon Kóbe (japonsko mesto), vse izpeljane oblike so prav tako naglašene

na istem, torej prvem zlogu)

 

KOECHLIN CHARLES

NAPAČNO:  francoski skladatelj Charles Koechlin [šarl kešlên]

PRAVILNO: [ŠARL KEKLÊN] prim. Duden

KONFERENCA

NAPAČNO: igralci vzhodne konferênce

škofovska konferênca

PRAVILNO: konferénca

 

KONTREC DEJAN

NAPAČNO: z Dejanom Kontrecom (sloven. športnik)

PRAVILNO: z DEJANOM KÓNTRECEM

 

KORSAKOV NIKOLAJ RIMSKI

NAPAČNO: skladbe Níkolaja Rimskega Korsakôva

PRAVILNO: (1. sklon) NIKOLÁJ  RÍMSKI  KÓRSAKOV (enako naglasno mesto ohranimo v vseh oblikah. Ime Nikoláj pravilno naglašujemo na zadnjem zlogu, če gre za rusko ali pa slovensko ime, npr. PRAVILNO: stolnica sv. Nikolája ipd.)

 

KOSSUTH LAJOS

NAPAČNO: nemiri na trgu Lajosa Kossutha [lájoša kósuta]

PRAVILNO: nemiri na trgu [LÁJOŠA KÓŠUTA]

 

KRAVL

NAPAČNO: [krav∂l]

PRAVILNO: [KRÁUL]

(Pri izgovoru si lahko pomagamo z drugimi podobnimi primeri, pri katerih nam včasih povzroča težave izgovor polglasnika.

 

KRISTJANI

NAPAČNO: krščani

PRAVILNO: KRISTJANI (pravilen pa je seveda pridevnik krščanski)

 

 

L

 

LEPER ANDRZEJ

V zadnjem času pogosto omenjamo nekatera imena s poljskega političnega prizorišča.

NAPAČNO: Andrzej Leper [andžêj léper]

PRAVILNO: [ÁNDŽEJ LÉPER]

(Poljsko ime Ándrzej pravilno naglašujemo na predzadnjem zlogu in ne na zadnjem, tako je tudi pri večini besed iz tega jezika.)

 

LETNI – POLETNI

V nelektoriranih besedilih pa je v teh poletnih mesecih pogosta naslednja jezikovna pomanjkljivost, namreč  zamenjevanje pojmov letni in poletni.

NAPAČNO ozir. ODSVETOVANO: v letnem kinu na Ljubljanskem gradu

letno gledališče Križanke

letno gledališče na Studencu itn.

PRAVILNO ozir. SVETOVANO: v poletnem kinu

poletno gledališče Križanke

poletno gledališče na Studencu …

Naštejmo še nekaj besednih zvez, s katerimi bomo lažje razumeli razliko med besedamaleten in poleten. Pravilne oblike so npr. poletne olimpijske igre (da jih ločimo od zimskih),

poletne gume ozir. pnevmatike (in zimske)

poletni semester (in zimski)

poletni dopust (in zimski) – letni dopust pomeni dopust, ki nam je odmerjen za vse leto, poletni dopust pa je tisti, ki ga porabimo poleti. Prav tako je razlika npr. med letnim inpoletnim izkupičkom. Prvi se nanaša na zaslužek v vsem letu, poletni pa samo na poletni čas. Pojma letni in poletni verjetno zamenjujemo pod vplivom hrvaškega ali srbskega jezika (ljetni v hrv. pomeni poletni).

Slovar slovenskega knjižnega jezika sicer  pri besedi leten navaja, da je drugi pomen te besede poleten, vendar pravopis in drugi priročniki, npr. J. Sršen: Jezik naš vsakdanji, tudi zaradi natančnosti izražanja dajeta prednost ločevanju izrazov letni in poletni ter upoštevanju njune pomenske razlike.

 

LIBANON LIBANONSKI LIBANONCI

NAPAČNO: libanónski, Libanónci

PRAVILNO: Líbanon, líbanonski, Líbanonci

 

LIBEREC

NAPAČNO: v češkem Liberecu

pokal Libereca

PRAVILNO: (1. sklon) LIBEREC (mesto na Češkem)

v LIBERCU, pokal LIBERCA

(V priponi –ec moramo z e-jem zapisani polglasnik v odvisnih sklonih izpustiti v zapisu in izgovoru, tako kot npr. pri besedi Moravec, Moravca ipd.)

 

LOČINA

PRAVILNO: LOČÍNA, … boj med muslimanskima LOČÍNAMA …

NAPAČNO: lóčina, …. boj med muslimanskima lóčinama …

 

LOČNICA

Tudi pri besedi ločníca (meja) svetujemo poenoteno naglaševanje na i-ju.

PRAVILNO (ozir. svetovana, boljša dvojnica): LOČNÍCA (SP 2001: ločníca tudi lóčnica)

…zasedanje je bilo LOČNÍCA v razvoju …

NAPAČNO (oziroma slabša dvojnica): … zasedanje je bilo lóčnica v razvoju …

(Izraz lóčnica z naglasom na prvem zlogu je v SSKJ-ju omenjen le kot železniški žargonski izraz – signalni znak, vložen med tiroma.)

 

LORENZO JORGE

PRAVILNO: Jorge Lorenzo [hórhe lorénso] – španski motociklistični tekmovalec

NAPAČNO: [hórge lorénco]

 

 

M

 

MENDELSSOHN FELIX

NAPAČNO: Felix Mendelssohn [ménd∂lson]

PRAVILNO: [MÉND∂LSZON] oziroma zaradi vplivanja po zvenečnosti izgovorimo[MÉND∂LZON] prim. brošura Pomembnejše novosti v SP 2001, str.58; popravek je vnesen tudi v drugo izdajo novega pravopisa SP 2003

(Dvojni s sicer iz nemščine prevzemamo s s-jem, vendar gre pri priimku tega znanega skladatelja za posebnost oziroma za izgovor na morfemski meji:

{Mendels}{Sohn}izg. [mén∂ls-zón] Mendelsov sin.)

 

MIAMI

NAPAČNO: MIAMI [MIÁMI]

PRAVILNO: [MAJÊMI] –dopustimo lahko izgovor s širokim e-jem,

 

MICHIGAN

NAPAČNO: [míčigen]

PRAVILNO: Michigan [MÍŠIGEN]

MICKIEWICZ ADAM

PRAVILNO: ADAM MICKIEWICZ [ÁDAM MICKJÉVIČ] – poljski pesnik

NAPAČNO: [MIKÍEVIČ]

 

MISSOURI

NAPAČNO: [miri]

PRAVILNO:[MISÚRI] – SP poleg pisne oblike Missouri navaja tudi domačen zapis Misuri, izgovor s s-jem pa navajajo tako domači kot tuji priročniki (prim. SP, Dudnov in Longmanov izgovorni slovar)

NAPAČNO: v ameriški zvezni državi Missouri [mizúri]

PRAVILNO: [MISÚRI] – SP 2001 navaja celo domačeno pisno obliko Misuri

čeprav je v SP zapisan ozek e

MOHAMED  

PRAVILNO: Móhamed, Móhameda, Móhamedov (ustanovitelj islama; prim. SP 62, SP 2001)

NAPAČNO: Mohámed

… protèst zaradi objavljenih podob prêroka Mohámeda …

 

MONTREAL

NAPAČNO: Móntreal

PRAVILNO: MONTREÁL, iz MONTREÁLA, MONTREÁLSKI

(Prim. SP 2001, tudi v angleščini v tej besedi ni naglašen prvi zlog.)

 

MONTREUX

NAPAČNO: v švicarskem Montreuxu [montróju]

PRAVILNO: (1. sklon) MONTREUX [MONTRÉ]

v švicarskem [MONTRÊJU]

 

MOSUL

Prosim tudi za poenoteno naglaševanje imena iraškega mesta Mosul. Svetujemo obliko

MÓSUL, saj je po pravopisnih napotkih pri prevzemanju iz arabščine naglas največkrat na predzadnjem zlogu. Takšno naglasno obliko navaja pri tej besedi tudi nemški izgovorni slovar Duden.   

MOZAIČEN

NAPAČNO: mozáična umetnost

PRAVILNO: mozaíčna umetnost (pri pridevniku mozaíčen naglasimo isti zlog kot pri

samostalniku mozaík

 

 

N

 

NADAL RAFAEL

Pazimo tudi pri naglaševanju imena znanega športnika, Rafaela Nadala, ki ga pogosto napačno naglašujemo na prvem zlogu, morali pa bi ga naglasiti na zadnjem zlogu.

NAPAČNO: Ráfael Nadal

PRAVILNO: Rafael Nadal [rafaél nadál]

 

NATANČNEJE

NAPAČNO: natančnêje, natančnêjši

PRAVILNO: natánčneje, natánčnejši

 

NOBEL ALFRED

PRAVILNO: ALFRED NOBEL [ÁLFRED NOBÉL] (prim. SP 2001, slovenski in tuji leksikoni, Duden, Longman itn.)

Nobélova nagrada

 

 

O

 

ODSKOČNA DESKA

NAPAČNO: odskôčna dêska

PRAVILNO: odskóčna d∂ska

 

OJDIP

NAPAČNO: … Svetinova drama Ójdip na Korintu …

PRAVILNO: … Svetínova drama Ojdíp na Koríntu …

OLMERT EHUD

Prosim tudi za pravilno in poenoteno naglaševanje imena in priimka izraelskega politikaEhúda Olmêrta. Ime in priimek naglašujmo na zadnjem zlogu.

 

OMAR BAŠIR

Poenotimo tudi naglaševanje priimka sudanskega predsednika Omarja Baširja.

SVETOVANO: [ÓMAR BAŠÍR]

 

 

P

 

PAMUK ORHAN

Letošnji Nobelov nagrajenec za književnost je turški pisatelj

Ferit Orhan Pamuk [FERÍT ORHÁN PAMÚK].

 

PASHA

NAPAČNO: PASHA [PÁŠA] – judovski izraz za veliko noč

PRAVILNO: PASHA [PÁSHA]

 

PEDROS DANI

NAPAČNO: Dani Pedrosa [pedróza] (šp. tekmovalec)

PRAVILNO: [PEDRÓSA]

 

PEREC AMIR

NAPAČNO:  z Amirjem Pêrecom (izrael. politik)

PRAVILNO: z AMIRJEM PÊRECEM

(vendar pa podoben  priimek Pêres sklanjamo brez preglasa, torej pravilnos Šimonom Peresom, saj glas s ne povzroča preglasa)

 

PEREZ ALAN GARCIA

PRAVILNO: Alan García (Pérez) [álan garsíja (pêres)] – perujski predsednik

 

PERZIJSKA IMENA…

ALI LARIDŽANI

HAMID ASEFI

Alija Laridžanija in Hamida Asefija, ki ju omenjamo v zvezi s pogajanji o jedrski problematiki v Iranu.

Po pravopisnih pravilih je pri prevzemanju iz iranščine predviden naglas večinoma na zadnjem zlogu besed, vendar se je pri nekaterih primerih ustalil naglas na predzadnjem zlogu npr.

AJATÓLA MUSÁVI HOMEÍNI,

MÓHAMED HATÁMI,

ÁKBAR HAŠÉMI RAFSANDŽÁNI

Tudi splošno znana muslimanska imena

ÁLAH, ÁBDULAH, MÓHAMED, ÁLI

ipd. smo ustaljeno izgovarjali v napisani obliki (o tem sva 22. 6. 2005 s fonetičarko Suzano Köstner napisali tudi opozorilo o izgovoru).

Zaradi velike podobnosti med priimkom glavnega iranskega pogajalca o jedrski problematiki  Laridžanija s priimkom nekdanjega iranskega predsednika Rafsandžánija, čigar priimek smo  ustaljeno naglaševali na predzadnjem zlogu,

SVETUJEM: poenoteno izreko ÁLI  LARIDŽÁNI

Pri imenu tiskovnega predstavnika iranskega zunanjega ministrstva Hamida Asefija pa odpadejo razlogi o ustaljenosti, zato pri tem imenu svetujem, da sledimo pravopisnim navodilom o končniškem naglasu.

SVETUJEM: poenoteno izreko HAMÍD ASEFÍ

 

PLEŠOČA  MNOŽICA

NAPAČNO: plesoča množica maturantov

PRAVILNO: plešoča množica maturantov

(pri tem se opiramo na sedanjiško obliko: plešem/pleš; podobno tudi

pišem/piš in ne npr. pisoč)

 

PIRIN

NAPAČNO: gorovje Pírin v Bolgariji

PRAVILNO: gorovje PIRÍN v Bolgariji (prim. Duden, Veliki splošni leksikon)

 

PODGORICA

NAPAČNO: Pôdgorica, iz Podgoríce (gl. mesto Črne gore)

PRAVILNO: PÓDGORICA, iz PÓDGORICE

 

POLOVSKI PLESI

PRAVILNO: PÓLOVCI, PÓLOVSKI PLESI (nomadsko ljudstvo, imenovano tudi Kumáni, ki ga omenjamo v zvezi z Borodínovo opero Knez Igor) – prim. Slovenski veliki leksikon

NAPAČNO: Polôvci, Polôvski plesi

 

POVEČATI – POVIŠATI

NAPAČNO: … zaveznice naj bi povišale število vojakov …

PRAVILNO: … zaveznice naj bi povečale število vojakov …

ali:… zaveznice naj bi poslale več vojakov ipd. …

(Število je veliko ali majhno in ne visoko ali nizko, zato število večamo ali manjšamo. Cene pa so visoke ali nizke, zato pravilno uporabljamo izraz zvišati ali znižati ceno.)   

POVZROČATI (ZBUJATI) SKRB

NAPAČNO: … okoljsko stanje je zaskrbljujoče …

… zaskrbljuje zlasti podatek …

PRAVILNO: … okoljsko stanje (podatek) povzroča skrb / zbuja skrb / nas skrbi /vznemirja / svari pred čim / opozarja / opominja …

 

POZNANJ

NAPAČNO: v Póznanu na Poljskem

PRAVILNO: (1. sklon) PÓZNANJ, v PÓZNANJU (poljsko mesto)

(V poljščini to mesto zapišejo brez črke j oziroma z znakom za mehčani končni n – citatno: Poznań. Po SP pa to mesto pravilno zapisujemo in seveda tudi izgovarjamo s končnim

nj-jem.)

PRECEDENS

NAPAČNO: gre za pomemben precedens [presedán]

PRAVILNO: gre za pomemben PRECEDENS [PRECÉDENS] – vzorčni primer

(Beseda izvira iz enako izgovarjane latinske oblike praecedens v pomenu poprejšnji primer, na katerega se sklicujejo, in je izgovorno ne prevzemamo prek francoščine. Prim. Slovenski pravopis, Veliki slovar tujk.)

 

PREROK

PRAVILNO: prêrok, preróka, prerókov …

(beseda ima premično naglasno mesto)

NAPAČNO: prerók, prêroka, prêrokov …

 

PREVZEM

NAPAČNO: prevzém evra (v prvi besedi je napačen ozek naglašen e)

PRAVILNO: prevzèm evra (v 1. in 4. sklonu izgovorimo kratek in širok e,

v preostalih sklonih in oblikah pa je pravilen ozek naglašen e,

npr. po prevzému evra)

 

PRIOR

NAPAČNO: priór, … pogovor s priórjem …, priórski

PRAVILNO: príor, … pogovor s príorjem …, príorski (samostanski predstojnik)

PROKOFJEV SERGEJ

PRAVILNO: … debitiral je v operi Sergêja Prokófjeva Zaljubljen v tri oranže …

NAPAČNO: …  debitiral je v Prokofjevi operi Zaljubljen v tri oranže …

(Priiimke na –ov in –ev sklanjamo kot samostalnike in ne kot pridevnike. Sklanjamo jih po vzorcu korak, 6. sklon  s korakom, torej Prokofjev,

6. sklon s Prokofjevom. Takšnih priimkov ne smemo sklanjati po pridevniškem vzorcu – npr. lep, z lepim, torej je v 6. sklonu NAPAČNA oblika s Prokofjevim.

Svojilne pridevnike iz priimkov na –ov in –ev pa delamo na dva načina.

Boljši in pogostejši način je rodilniška vezava, npr.: … opera Prokofjeva, … drama Čehova itn.

Druga možnost, ki je sicer tudi pravilna, vendar zveni okorno, pa je: … Prokofjevovaopera, … Čehovova drama.

Če bi npr. naredili svojilni pridevnik Čehova drama, bi bila to pravilna oblika le v primeru, če bi se avtor pisal Čeh.)

 

PROTEST

PRAVILNO: protést, protésta, protésti …

(besedo pravilno izgovarjamo samo z ozkim naglašenim e-jem in ni izgovorna dvojnica)

NAPAČNO: protèst

 

PRVI TRIJE FINALI

NAPAČNO: prva tri finala na svetovnem prvenstvu

PRAVILNO: prvi trije FINALI na svetovnem prvenstvu (samostalnik finale je moškega spola, v sklonih in številih se ravna po vzorcu korak)

 

 

R

 

REPASAŽ

NAPAČNO: repešáž

PRAVILNO: repasáž (dodatno izločevalno tekmovanje) – SP, SSKJ, Veliki slovar tujk

(V Velikem slovarju tujk je pojasnjeno, da ta športni žargonski izraz izhaja iz francoske oblike repasser – znova peljati mimo; naveden je tudi glagol repasirati –šport. žarg. znova se uvrstiti; iz istega korena izhaja npr. tudi beseda pasaža.)

RIMSKOKATOLIŠKA VERA

PRAVILNO: Rimskokatoliška cerkev, rimskokatoliška vera

NAPAČNO: Rimokatoliška cerkev, rimokatoliška vera

 

RUTENKA SERGEJ

Pazimo tudi pri naglaševanju imena znanega športnika, Sergeja Rutenke, ki ga pogosto napačno naglašujemo na prvem zlogu, morali pa bi ga naglasiti na zadnjem zlogu.

NAPAČNO: Sêrgej Rutenka

PRAVILNO: Sergêj Ruténka

 

 

S

 

SAI BABA

NAPAČNO: Sai Babina dela

PRAVILNO: SAI BABOVA dela

 

SAPORO

NAPAČNO: Sáporo

PRAVILNO: SAPÓRO (prim. SP 2001, Slovenski veliki leksikon, tudi tuji izgovorni slovarji, npr. nemški Duden, navajajo pri tej besedi samo naglas na 2. zlogu)

 

SEVERNOKOREJCI

NAPAČNO: … Severni Korejci so opravili še drugi jedrski poskus …

PRAVILNO: … Severnokorejci so opravili še drugi jedrski poskus …

 

SKRBETI

NAPAČNO: je poskŕbel

PRAVILNO: je skrbél, je poskrbél

 

SLOGAN

NAPAČNO: slogán

PRAVILNO: slógan / geslo

 

SMER

NAPAČNO: …Izobraževanje gre v dve sméri. …Obe sméri sta …

PRAVILNO: Izobraževanje gre v dve SMERÍ … Obe SMERÍ sta …

(Samostalnike, kot so npr. smer, stvar, stran, reč, pot … sklanjamo po istem vzorcu in jih naglašujemo po mešanem naglasnem tipu. Navedimo dvojinske oblike, ker je tu največ napak, zlasti v 1. in 4. sklonu dvojine: dve smerí, dveh smerí, dvema smeréma, dvesmerí, pri dveh smeréh, z dvema smeréma)

 

SMRTNO NEVARNE

NAPAČNO: akcije gorske reševalne službe so življenjsko nevarne

PRAVILNO: akcije gorske reševalne službe so SMRTNO nevarne

 

SOFIJA

NAPAČNO: v bolgarskem mestu Sofíji

PRAVILNO: SÓFIJA (bolgarsko mesto)

SOFÍJA (žensko ime)

 

SOLYOM LASZLO

NAPAČNO: Laszlo Solyom [láslo jom] – madžarski predsednik

PRAVILNO: LASZLO SOLYOM [LÁSLO ŠÓJOM]

 

STEZE

NAPAČNO: atletske stêze

PRAVILNO: atletske ST∂ZE – besedo steza pravilno izgovarjamo s polglasnikom.

 

Š

 

ŠKOFOVSKI

NAPAČNO: seja slovenske škôfovske konference

PRAVILNO: ŠKOFÔVSKI, ŠKOFÔVSKEGA, …seja ŠKOFÔVSKE konference; svojilni pridevnik pa naglašujemo na prvem zlogu – škôfov

 

ŠMARJE – SAP

NAPAČNO: med Šmarjem – Sap

PRAVILNO: med Šmarjem – Sapom

(Nestični vezaj med deloma dvojnega imena nakazuje sklonljivost obeh prvin, podobno velja tudi za krajevno ime Gòzd – Martúljek, 2. sklon Gôzda –  Martúljka.)

 

 

T

TEK ČEZ OVIRE

NAPAČNO: tek čez zapreke

PRAVILNO: tek čez ovire

 

TESEN

NAPAČNO: ts∂n rezultat na referendumu

PRAVILNO: TÊS∂N rezultat na referendumu

 

TESLA NIKOLA

NAPAČNO: gledališka predstava ob 150. obletnici rojstva Nikole Têsle

PRAVILNO: (1. sklon) NIKOLA TÉSLA – priimek tega genialnega srbskega izumitelja pravilno izgovarjamo z ozkim naglašenim e-jem – prim. SP, leksikoni

 

TIMAVA

Poenotimo tudi jezikovno (in naglasno) obliko za reko z imenom Timava. Čeprav je v marsikateri turistični brošuri zapisano ime Timav, svetujem obliko, kakršna je normirana v Slovenskem pravopisu.

PRAVILNO: TIMÁVA (kraška reka v severovzhodni Italiji)   

TOBAGO

TRINIDAD

V zvezi z nogometnim prvenstvom pogosto omenjamo tudi državo (oziroma reprezentanco)

Trinidad in Tobago.

NAPAČNO: Trínidad in Tobago (srednjeameriška otoška država)

PRAVILNO: TRINIDÁD IN TOBÁGO

( V besedi Trinidad prav tako ni pravilen naglas na prvem zlogu, temveč moramo naglasitia.)

 

 

U

 

ULIČNI ANIMATORJI

NAPAČNO: na prireditvi bodo nastopili tudi ulični zabavljači

PRAVILNO: na prireditvi bodo nastopili tudi ulični animatorji

(Zabavljač pomeni človeka, ki zabavlja – posmehljivo, zbadljivo govori o čem kaj slabega. Mišljeni pa so verjetno ljudje, ki občinstvo zabavajo. Za ta pomen je še najbolj uveljavljena tujka animator. Poleg nje bi bila mogoča še dva manj uveljavljena slovenska izraza:  zabavalci (izg. zabaváuci) – izraz je izpeljan iz glagola zabavati –ali pa zabavneži. )

UVEDBA UVEDENE

NAPAČNO: uvêdba šolnin, uvêdene šolnine

PRAVILNO: UVÉDBA šolnin, UVEDÊNE šolnine

 

 

V

 

VAKUUM

NAPAČNO: vákum

PRAVILNO: VÁKUUM

(Besedo pravilno izgovarjamo z dvema u-jema, podobno kot npr. pri tujkah perpétuum alikontínuum.)

 

VELIKA NOČ

PRAVILNO: VELÍKA NOČ – besedo velika v tej zvezi pravilno naglašujemo na i-ju

VELIKONÔČNI (SP 62 in SP 2001)

NAPAČNO : VÉLIKA NOČ

Vendar pa z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, kjer

uporabljamo določno obliko pridevnika pridevnika:

PRAVILNO: véliki petek, vélika sobota, véliki traven, Vélika Britanija, Vélika planina ..   

VELIKI SRPAN

Staro slovensko ime za mesec avgust je véliki srpán.

Beseda srpan je sicer v 1. sklonu naglasna dvojnica (srpán tudi sŕpan), pravopis svetuje dvojnico z naglasom na zadnjem zlogu. Obliko, naglašeno na zadnjem zlogu,  svetujemo tudi zato, ker je v 2. sklonu in preostalih oblikah pravilen samo naglas na zadnjem zlogu –

NAPAČNO: velikega sŕpana

PRAVILNO: vélikega srpána

VERBICKA ALEKSANDRA

Priimek ruske harfistke Aleksandre Verbicke pogosto slišimo  napačno naglašen in s citatno rusko pripono, v zapisu pa je največkrat prevzet prek angleščine (Alexandra Verbitskaya).

NAPAČNO: [aleksandra verbickája]

PRAVILNO: [aleksandra verbícka] – prim. SP, preglednica prevzemanja iz ruščine

 

VEVČE

NAPAČNO: območje Vévče – Zalog

PRAVILNO: VÊVČE – ZALOG (prim. SP 2001)

(V leksikonu Slovenska krajevna imena je sicer krajevno ime Vevče obravnavano kot izgovorna dvojnica – z naglašenim širokim ali ozkim e-jem. Vêvče / Vévče, v SP 2001 pa je naveden le še izgovor s širokim naglašenim e-jem, ki je tudi v leksikonu zapisan na prvem mestu.)

 

VOLILNI

PRAVILNO: volilni – izgovorimo z l-jem

 

VOLOVJA REBER

NAPAČNO: elektrarna na Volovji rêbri

PRAVILNO: elektrarna na VOLÔVJI  RÉBRI

(Beseda réber je ženskega spola, pomeni nagnjen svet, strmino. Izgovarjamo jo z ozkim naglašenim e-jem in ne s širokim.)

 

V PREDLOG

V nelektoriranih besedilih oziroma pri sprotnem sporočanju pa so v zadnjem času pogoste naslednje napačne oblike.

NAPAČNO: … na predlog sta pristali še dve državi …

PRAVILNO:… v predlog sta privolili še dve državi …

ali:… predlog sta sprejeli še dve državi …

 

 

Z

 

ZMEDEN

ZMÉDEN, ZMÉDENA, ZMÉDENO

 

ZRKOVCI

PRAVILNO: ZRKÔVCI, iz ZRKÔVCEV, v ZRKÔVCIH …

NAPAČNO: Zrkovci – napačen je naglas na prvem zlogu

 

 

W

 

WADOWICE

PRAVILNO: Wadowice [vadovíce] – rojstni kraj Karola Wojtile

WOJITILA KAROL

PRAVILNO: Karol Wojitiła [károl wojtíla]

NAPAČNO: [vójtila]

napovedovalec -lca [uc] m (a)

1. kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj: zaposlen je kot napovedovalec; dober, znan napovedovalec; glas napovedovalca / razpisati mesto televizijskega napovedovalca // kdor na prireditvi napoveduje, komentira program: duhoviti napovedovalec

2. kdor vnaprej pripoveduje, določa potek, pojavitev česa: napovedovalci boljših dni / napovedovalec usode

 

moderátor -ja m (a)

1. kdor na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podaja glavno vsebino referatov ali vodi delo: bil je eden izmed moderatorjev; moderator kongresa // radijski napovedovalec, ki neposredno sodeluje v oddaji kot njen soustvarjalec: spreten moderator

2. fiz. snov, ki zavira hitrost nevtronov v jedrskem reaktorju

 

govôrec in govórec -rca m (o; o)

1. kdor govor, pripoveduje: v pogovoru sta bila oba govorca zelo glasna; ozrl se je po glasnem govorcu v gruči / glavni junak romana je govorec avtorjevih idej; glasnik, posrednik // kdor izraža, posreduje določeno besedilo z govorjenjem: ta drama zahteva zlasti govorce; vodja programa je dober govorec

2. kdor zna spretno govoriti, pripovedovati: bil je strasten govorec, nikomur ni pustil do besede; če bi izbrali boljšega govorca, bi jih prepričal; duhovit govorec // redko kdor neposredno podaja v javnost sestavek o kaki stvari; govornik: strmela je v slavnega govorca

 

rádio -a m (a)

1. naprava za oddajanje in sprejemanje el. impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti raketo, balon z radiom / usmerjati izstrelek po radiu, z radiom

2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo: poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika

3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio

* el. radio na baterije

4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu: govoriti po radiu // dejavnost vezana na tako sredstvo: skupščina je zagotovila denar za radio

5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radio poslopjem te ustanove

Skrb za govorno kulturo ostaja najpomembnejša naloga Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Čeprav je bil jezik najprej govorjen in bi zato morda kdo sklepal, da govorjeno obliko bolje obvladamo, je znanje o zborni izreki slovenskega jezika zelo šibko.

 

Čeprav naj bi se zborne izreke učili najprej v osnovni šoli in nato v srednjih šolah ter na fakultetah, so učitelji, ki znajo pravilno naglaševati vsaj besedišče svojega področja, redki. Neredko se tako primeri, da že v osnovni šoli utrdimo nepravilne oblike, kot so Kêrsnik,VálentinKósovelzêmljepis. Podobno (napačno) naglaševanje je mogoče slišati tudi v medijih, v parlamentu, v cerkvi in v drugih javnih prostorih. Pravilna zborna izreka nam zato pogosto zveni tuje, nenavadno, celo napačno.

Poslušalce, ki so pozorni na to, kakšen jezik se uporablja na nacionalnem radiu, večkrat najbolj motijo pravilno naglašene besede. Zmoti jih npr. deležnik na -l se je poródil nov verz, izgovarjava številke dve namesto nepravilne dva, izgovarjanje nekaterih polglasnikov čutijo kot ljubljanščino, motijo jih pravila prevzemanja iz tujih jezikov. Vse to je morda tudi kazalnik razvoja jezika. Hkrati je možno ugotoviti, da se je slovenske zborne izreke težko naučiti. Pa ne zato, ker bi bila nenaučljiva, temveč predvsem zato, ker na žalost nima vsak možnosti in priložnosti, da bi se jo lahko naučil.

 

O zborni izreki se lahko podučimo na redkih fakultetah in fonetikov za slovenski jezik je malo (poznavalci pravijo, da jih je vseh skupaj mogoče petnajst). Slovensko zborno izreko zato obvladajo le redki; poleg redkih slovenistov nekateri radijski govorci in igralci.

 

(Jasna Potočnik)

Facebook